"Uradno piramide v Evropi niso obstajale. Do danes, ko smo v osrčju Bosne odkrili dve," pravi Semir Osmanagić
http://www.vecer.com/clanekrep2009122305496808
Identična oblika piramid in bosanskih hribov je spodbudila raziskovalce, da so začeli kopati.
"Grem na piramido," reče moški iz Maribora znancu. "Res? Priden, da se rekreiraš. Greš vsak dan?" Moški se nasmehne: "Ne, ne. Ne mislim mariborskega hriba Piramida. Grem na pravo piramido." Sosed nevoščljivo: "O ti frajer! Greš v tople kraje, a? Se boš v Egiptu tudi potapljal?" Moški, že navajen tozadevne pomote, odvrne: "Ne bom se. Grem na tisto v Bosni." Da, tudi tam so piramide. In moški, ki jih je odkril, Semir Osmanagić, je v sredo popoldne predaval v hrvaškem kulturnem društvu v Mariboru.
Arheološki zaklad
V skromnem prostoru kulturnega društva je tisto popoldne sedelo komaj trideset ljudi. Semir Osmanagić, kljub senzaciji, po kateri ga bodo poznali še naši potomci, saj bo z njo polnil zgodovinske knjige, deluje popolnoma drugače, kot bi si ga človek predstavljal. Je namreč karizmatičen svetlolasi moški srednjih let, ki je magistriral iz ekonomije in doktoriral iz socialne zgodovine. V hlačah peščene barve, rjavih čevljih in srajci naravne barve s porjavelo kožo in svetlimi očmi izgleda kot pravi Indiana Jones. Pogled nanj je pogled na človeka, ki je prepojen s strastjo do dela. Zdi se, da je od tod tudi njegova enormna karizma. Edino moderna je bila tisto popoldne predstavitev v powerpointu, s katero si je Osmanagič pomagal pri svoji predstavitvi.
"Pred dvanajst tisoč leti je topljenje ledu v Evropi povzročilo dvig morske gladine za nekaj sto metrov," razlaga. Takrat so bile civilizacije pod vodo: "Kmalu za tem so si opomogle in piramide je pokrila sol. Danes imamo redko priložnost položiti roko na ostanke naših praprednikov. Sestavimo lahko mozaik, ki popolnoma spremeni pogled na Bosno in Hercegovino. Predstavlja namreč pravi arheološki zaklad."
Nisem dvomil
"Uradno piramide v Evropi niso obstajale. Do danes, ko smo v osrčju Bosne, približno 30 kilometrov severno od Sarajeva, na hribu Visočica, ki se dviguje nad mestom Visoko, odkrili dve," je ponosen. Spominja se: "Spomladi 2005 sem se med svojim obiskom muzeja v Visokem povzpel na Visočico. Mojo pozornost je vzbudila piramidna oblika hriba, čigar simetrija in geometrična oblika sta v naravi prava redkost. Glede na to, da je Visočica visoka 700 metrov, si nisem mogel predstavljati, da bi bilo sploh mogoče, da je produkt človeških rok. Opazil sem, da so med travo kamnine. Ko smo hrib zapustili, sem povedal svojemu prijatelju, ki me je tisti dan spremljal, da me Visočica in sosednja vzpetina spominjata na mehiške piramide. Iz avta sem prinesel zgodovinsko knjigo in se z odprto knjigo na strani, na kateri je slika mehiških piramid, obrnil proti Visočici. Ugotovila sva, da je oblika piramid in bosanskih hribov identična. Nisem dvomil. Naučil sem se namreč, da v življenju ni naključij. So le znaki, ki jim je treba slediti."
Tisto poletje smo začeli izkopavanja." Najprej so se lotili Piramide sonca, kasneje sosednje Piramide meseca. "Od prvega dneva sem v piramidi verjel. Ko si prepričan vase, te nič ne more povoziti. Že od prvega dneva so me namreč različni strokovnjaki z vsega sveta napadali in mi niso verjeli. Tudi taki, ki nikoli niso bili v Bosni, da bi si piramidi ogledali sami. Če bi si odkritje ogledali na lastne oči, bi videli največje in hkrati najstarejše piramide na svetu, ki imajo tudi največjo mrežo pokritih tunelov. Vse, kar smo mislili, da o zgodovinski arhitekturi in človeštvu vemo, smo ovrgli. Z našim odkritjem rušimo paradigmo, da je človeška civilizacija stara le sedem tisoč let, saj za piramide vemo, da so stare približno dvanajst tisoč let."
Na vprašanje, ali meni, da bi mu ljudje prej verjeli, če piramid ne bi odkril v Bosni, ampak v New Yorku, se nasmehne in odvrne: "To je vprašanje mentalitete. Rekel bi, da ja." Njegovo delo v Visočici pa še zdaleč ni končano. Prav zato so prostovoljci pri njegovem arheološkem delu vedno dobrodošli, saj mu, kljub temu da gre za projekt, ki spreminja svetovno poznavanje zgodovine, zanj primanjkuje denarja. Do danes si je bosanski piramidi ogledalo že več kot 500 tisoč pustolovskih radovednežev.
Med travo so opazili kamnine.
Doslej si je bosanski piramidi ogledalo že več kot 500 tisoč pustolovskih radovednežev.
