Odgovor dr. Semirja Osmanagića na izjave dr. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ter strokovnjaka za majevsko arheologijo in mezoameriško arheoastronomijo
Na spletni strani https://www.24ur.com/novice/tujina/piramide-v-bih.html je bil 29. 12. 2024 objavljen članek z naslovom »Bosanske piramide: energetski fenomen ali dobičkonosna prevara?«
1. V članku slovenski arheolog prof. dr. Ivan Šprajc trdi: “Semir Osmanagić je gotovo karizmatičen tip z veliko sposobnostjo prepričevanja, toda njegove ideje nimajo nobene osnove. To, da mu veliko ljudi verjame, seveda nič ne pomeni (ljudje marsikaj verjamejo, tudi v ploščato Zemljo – teh je, se mi zdi, danes celo več kot nekoč).”
Gospoda Šprajca nikoli nisem srečal niti z njim govoril, zato me čudi, kako je lahko prišel do takšnega zaključka o meni. A izraz »karizmatičen« uporablja iz drugega razloga. S tem skuša opravičiti dejstvo, da bosanske piramide vsako leto obišče na tisoče Slovencev, mnogi celo večkrat.
2. Poleg tega je v članku zapisano, da je g. Šprajc obiskal »piramide« v Visokem. V zvezi s tem izjavi: »Hribi okoli Visokega so naravne geološke formacije, ne posebno redke, sestavljene iz konglomeratov in peščenjakov. Na razlagalnih tablah v Visokem piše, da naj bi bil to zelo kvaliteten beton, kar naj bi potrdili celo razni tuji inštituti, a nikjer ne piše, katere ustanove naj bi to bile. To je samo en primer Osmanagićevega zavajanja, ki je očitno tudi v trditvah, da so njegovo mnenje potrdili razni ugledni znanstveniki, ki pa so to demantirali.”
To je zanimivo. Šprajc se ni obrnil na nobeno izmed organizacij, ki že 20 let vodijo ta raziskovanja (Fundacija »Arheološki park: Bosanska piramida Sonca«), ni govoril z našimi arheologi, geologi, inženirji niti z vodjo raziskovanj, ni obiskal muzeja Fundacije z artefakti, ni pridobil strokovne literature niti poročil s katere od naših sedmih mednarodnih znanstvenih konferenc o bosanskih piramidah. Preprosto je kot turist prišel na zelo kratek obisk, videl nekaj sond na Bosanski piramidi Sonca in si ustvaril svoje mnenje.
Ta projekt je s 600.000 delovnimi urami arheoloških izkopavanj postal najbolj aktivna arheološka lokacija na svetu. Na Bosanski piramidi Sonca smo odprli 20 arheoloških sond, na Bosanski piramidi Meseca 64, na Hramu Matere Zemlje smo našli ostanke dveh neolitskih naselij, na tumulusu v Vratnici štiri sonde, našli smo sedem vhodov v prazgodovinske podzemne tunele in očistili že 3,5 km. Gospod Šprajc pa je posnel nekaj fotografij z ene lokacije in trdi, da so hribi okoli Visokega naravne geološke formacije, ne posebno redke, sestavljene iz konglomeratov in peščenjakov.
Za obisk vseh naših lokacij je potrebnih teden dni, ne pa ena ura.
3. Šprajc pravi, da je glavni hrib (Piramida sonca) videti kot piramida samo z dveh strani, medtem ko je na drugih straneh hrib povsem nepravilnih oblik, in da to lahko vidite celo na Google Earthu.
Geodetski zavod Bosne in Hercegovine je z terenskim delom, uporabo znanstvenih instrumentov (Total Station TS 600 Topcon) ter vojaškimi topografskimi zemljevidi TK 25 ugotovil, da je Bosanska piramida Sonca »tromesna piramida z poškodovano ali nedokončano četrto stranjo«.
4. Šprajc trdi: »Kolikor vem, so v Visokem nekaj izkopavali, a gotovo niso nikjer odkrili vogalov piramide.«
To ne drži. Ekipe Fundacije so izkopavale na dveh vogalih ali robovih (severovzhodnem in severozahodnem) in odkrile zelo jasne robove.
